Me and You

Najprej odprite pesmico, potem pa berite vse skupaj:) Lahko pa samo poslušate:)


Misleč, da je vse za mano se vsedem za računalnik in napadem športne stave. Jezen sem tako ali tako, saj so stave, ki sem jih včeraj vplačal kar nekam izginile. Jih ni na računalniku. Groza! Pa si vseeno zavrtim Mccartneya: beautiful soul. Zazrem se v naravo, ki je tako blizu okna. Razmišljam... In se spomnim ponovno na pesem včerajšnega dne, ki je zanimiva, lepa in vse ostalo. Gary Allan jo izvaja. In potem - prva kaplja pade na že tako premočena tla. Za tem druga in potem še in še. Torej: pada. Prižgem radio in tam se pojavi glas: life ain't always beautiful, pevca zgoraj napisanega. Malo povišam jakost in stopim do balkonskih vrat. Priteče Hilton(muc). Že čisto premočen. Dež uliva in uliva. Hiltona pospremim noter, kjer ga obrišem z brisačo. Tudi on je bil otožen, ne vem zakaj. Morda zaradi glasbe. Legel je na fotelj, ki je namenjen le njemu. Tam najbolj uživa. Počasi je zapiral oči in nato tudi zaspal. In spet sem bil sam. V akvariju so plavale ribice, vendar z njimi se mi ni za pogovarjat. Nekaj časa nazaj sem jih opazoval in so preveč odpirale usta, morda so prave opravljivke. Kdo ve. Vsega sem že naveličan. Vendar me preseneti naslednja pesmica: keeny chesney: Me and you! In potem padem v globoko razmišljanje - jaz nekako vem kdo sem, vendar kdo je ta you? hm! Predramim se, pesem je že čisto na koncu, jaz pa še vedno sam.

-Junior